Formula ena ima svoj kraljevski dvoboj, kajti na zadnjih treh dirkah je vedno zmagal Vettel pred Alonso, toda premagani je vsakič prejel večji aplavz.
na Googlu
Žvižgi in vzkliki že pošteno najedajo Sebastianu Vettlu, čeprav sam trdi: "To samo kaže na to, da pri Red Bullu opravljamo dobro delo. Toda če pogledaš na tribune, potem skoraj povsod dominira rdeča barva. In če na vrhu ni nobenega Ferrarija, potem pride pač do razočaranja."
Serijski zmagovalci imajo – v primerjavi s padlimi junaki – povsod težko življenje. Povrhu pa smo takoj priča besedam kot je doping ali goljufanje. "Goljufivi-Schumi", ki je leta 2004 dobil kar 13 od 18 dirk, je ta naziv vlekel do konca svoje druge kariere. In v lanskem letu ga je poleg tega naziva spremljalo tudi sočutje. Da, celo njegovi največji tekmeci bi mu za slovo zaželeli vsaj eno zmago.
Toda Schumacher se je poslovil praznih rok in frustriran, čeprav tega – tako kot Vettel – nikoli ne bi priznal. Kajti tudi serijski zmagovalci, vseeno koliko milijonov so zaslužili, želijo, da jih ljudje imajo radi. Navijač – neznano bitje, ki svoje srce in simpatijo pokloni svojemu idolu. In nikoli ne poskušaj spreobrniti pravega navijača. Večinoma ceni le "lasten" dosežek.
V formuli ena so imeli dirkači kot so Fangio, Moss, Clark, Stewart, Siffert, Hunt, Gilles Villeneuve, Mansell, Hakkinen, Montoya, Barrichello ali pa sedaj Hamilton in Raikkonen vedno največ navijačev na zemeljski obli. Ker so bili pravi in ker se niso nikoli poskušali pretvarjati.
Zvezdniki kot so Niki Lauda, Alain Prost, Ayrton Senna, Michael Schumacher in tudi Fernando Alonso pa so polarizirali že od začetka svojih velikih karier. Pogosto so bili – nekateri so še vedno – pogovorno smrdljivi čevlji. Alonso ima sedaj srečo z bonusom, ki se imenuje Ferrari.
In kam bo pot vodila Sebastiana Vettla? Prepričani smo, da nikoli ne bo zvezdnik, dostopen ljudem. Pri tem ga ovirata njegova ambicioznost in velika zagrizenost. Toda v pogledu dirkaških sposobnosti je genij, ki je že zdavnaj pristal v Olimpu formule ena.