Spomin na Enza Ferrarija - Grande Il Commendatore - Nostalgija
Grande Il Commendatore
Spomin na Enza Ferrarija
Grande Il Commendatore

Kaj bi bila formula ena brez Ferrarija? Vseeno, kje na zemeljski obli gostuje kraljevi razred motošporta, povsod lahko vidimo Ferrarijeve zastave. Seveda jih je največ v Italiji, kjer vsako leto roma več deset tisoč tifozijev in svetu nazorno kaže, kako pomembna je Scuderia za formulo ena. Danes pred 26. leti je v starosti 90 let umrl Enzo Ferrari, ustanovitelj te blagovne znamke. Preletimo na kratko zgodovino človeka, ki ni dosegel le to, da je Ferrari postal mitološka znamka, temveč je za mnoge navdušence predstavljal pojem motošporta – in to je tudi ostal do danes.

Rojen je bil februarja 1898 v  Modeni. Oče ključavničar mu je zanimanje za tehniko dejansko položil v zibelko. Na žalost te ljubezni do tehnike z očetom ni mogel deliti dlje časa, kajti Alfredo je padel v prvi svetovni vojni, prav tako tudi Enzov starejši brat. Tudi sam se je boril v vojni in leta 1916 hudo zbolel. Leta 1927 je za svoje udejstvovanje v vojni dobil priznanje "Il Commendatore"  - tako so ha pozneje tudi imenovali.

Po vojni je Enzo sanjal le še o tem, da bi postal dirkač. Da bi si uresničil sanje, naj bi po nekaterih navedbah celo prodal očetovo hišo. Ferrarija je pod svoje okrilje vzela Alfa, toda veliki uspehi so izostali. Leta 1924 je prvič srečal Tazia Nuvolaria, najboljšega dirkača tega obdobja. Enzo je bil zaradi njegovega talenta pod takšnim velikim vtisom, da je dvomil v svoje sposobnosti in čelado obesil na klin. Toda motošport je še naprej določal njegovo življenje. Postal je moštveni menedžer pri Alfi.

Leta 1929 je ustanovil Scuderio Ferrari, dirkalno ekipo. Alfa je dirkaško udejstvovanje prepustila Ferrariju, tako da je Alfa nastopala pod imenom Ferrari. Mnogi mu priznavajo izjemne sposobnosti ravnanja z ljudmi, kajti kako drugače bi si lahko razložili dejstvo, da je Alfa pristala na to, da na dirkah nastopa pod imenom Ferrari. Leta 1932 s je luč sveta ugledal njegov prvi sin Dino, ki je za 180 stopinj spremenil življenje zagrizenega Enza. Edina prava ljubezen obstaja le med očetom in sinom, tako legendarni Enzo Ferrari. Toda leta 1958 je Dino umrl zaradi zahrbtne bolezni. Za Enza izguba, ki je nikoli ni prebolel.

Leta 1939 sta se ločili poti Alfe in Ferrarija. Začenjala se je druga svetovna vojna in Ferrari je bil pripravljen pomagati domovini z oboroževalno industrijo. Po vojni so Američani uničili Ferrarijeve delavnice, zato se je preselil v bližnji Maranello, kje je zasnoval svoj prvi avtomobil. Čeprav je rumena dejanska barva Ferrarija, so prvi avtomobili zažareli v rdeči barvi. "Ker je rdeča barva krvi, strasti in ljubezni," pojasni današnji predsednik Ferrarija Luca di Montezemolo.

Enzo je bil z dirkači dokaj neprizanesljiv, saj jih je gnal tudi preko limita. Številni dirkači so za Ferrari izgubili svoja življenja, deloma tudi zaradi pretiranih zahtev Enza. Najboljši primer njegove brezsrčnosti je bila huda nesreča Nikija Laude leta 1976, ko je Italijan raje skrbel za njegovo zamenjavo, navsezadnje je bilo potrebno braniti konstruktorski naslov. Tako so za kratek čas angažirali Reutemanna, kar Laudi ni ugajalo. Leto dni pozneje je Avstrijec, kljub osvojitvi drugega naslova, zapustil Maranello.

Kontroverznosti okrog Enza Ferrarija in njegovega brezkompromisnega vodenja so svoj vrh dosegle leta 1982. Na dirki za VN Italije sta se za zmago borila Ferrarijeva dirkača Gilles Villeneuve in Didier Pironi. Ali je prišlo do moštvenega ukaza ali ne, še danes ni jasno, a Pironi je v zadnjem krogu Gillesu ukradel zmago. Na prihodnjem dirkaškem koncu tedna se je Villeneuve smrtno ponesrečil, ker je želel premagati čas Pironija, ki je bil za desetinko sekunde hitrejši. Mnogi vedo povedati, da je ravno Enzo oba dirkača spravil v takšno rivalstvo, da bi s tem dosegel njun limit – zaradi tega je tudi deloma sokriv za smrt Villeneuvea.  

Enzo Ferrari je umrl na današnji dan leta 1988, star 90 let. Da po njegovi smrti ime Ferrari ne bi izgubilo pomen, je Enzo poskrbel za to, da je njegovo nasledstvo prevzel Piero Ferrari, sin iz drugega zakona – skoraj tvegano početje v strogi katoliški Italiji. Tik po smrti Enza je bila na sporedu domača dirka v Monzi. Mclaren je dominiral sezono in zmagal na vseh dirkah – razen v Monzi. Gerhard Berger, zadnji dirkač, ki ga je angažiral še legendarni Enzo, je zmagal dirko za VN Italije pred moštvenim kolegom Alboretom in s tem poskrbel za verjetno najbolj čustveno zmago Ferrarija v njegovi zgodovini. 

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
© Copyright 1999-2026 Avtomanija