Dirka za VN Monaka je za mnoge goste paddocka višek sezone prvenstva formule ena. Tudi večina dirkačev se veseli tega divjanja ob zaščitnih ogradah, kjer pomembno vlogo igra veliko dejavnikov.
na Googlu
Poznamo legendarno primerjavo Nelsona Piqueta, ki je izjavil, da je dirkanje skozi pragozd zaščitnih ograd Monte Carla kot vožnja s kolesom v lastni dnevni sobi. S tem je želel trikratni svetovni prvak nazorno pojasniti, s kolikšnim občutkom morajo dirkači voziti, da brez poškodb dirkalnikov pridejo skozi ozke ulice kneževine ob azurni obali.
Ker so letošnji novi dirkalniki bistveno večji in širši kot predhodniki, bo to njihovo delo letos samo otežilo. Toda to je le eden izmed izzivov, s katerimi se bodo na ulični stezi morali soočati dirkači, kot pojasni Remi Taffin. Tehnični direktor Renaultovega tovarniškega moštva razloži: "Monako se pogosto označuje kot steza, ki zaradi svojih neravnin in visokih vrtljajev predstavlja posebej veliki izziv za pogonske enote formule ena. Ampak imamo tudi skrbi, ki se pokažejo zaradi karakteristike steze, ki jih je potrebno obvladati. Poleg tega nova generacija motorjev ne vrti več tako visoko, zaradi česar nam to danes ne povzroča več toliko težav kot prej."
Francoz v službi Renaulta dobro ve: "V Monaku dirkači potrebujejo veliko samozavesti. Ta dejavnik lahko na tej posebni stezi ustvari veliko razliko. Zaradi tega poskušamo z motorjem našim dirkačem dati ravno to, kar bo okrepilo njihov samozavest. Zagotovo se v Monako ekipe ne bodo ubadale z varčevanjem goriva. Kajti tukaj dirkači dirkajo s polnim plinom manj kot 30 odstotkov steze. Edino v tunelu in manjših ravninah dirkajo s polnim plinom.