V ozadju nove barve dirkalnika SF90 očitno stoji prej tehnični kot modni premislek. Največ barve na svojem dirkalniku pa ima verjetno ekipa Racing Point.
na Googlu
Da se lahko v motošportu z barvo prihrani na teži in posledično s tem razvije hitrejši dirkalnik, že 85 let ni nobena skrivnost. Na dirki na znamenitem Eifelu Nürburgringa leta 1934, je Mercedes čez noč s svojega belega dirkalnika W25 odstranil barvo, da le-ta ne bi prekoračil dovoljene maksimalne teže. Dobili smo prvo srebrno puščico, ki je zasijala v čisti pločevini. Šlo je za kolateralno škodo. Letos je Ferrari ubral podobno pot, čeprav njihov dirkalnik ni brez barve.
Seveda je njihov SF90 v tradicionalni rdeči barvi, vendar v mat laku. Z novim šefom ekipe Mattio Binottom, je Ferrari izgubil stari sijaj zunanje podobe. Najverjetneje tudi z dobrim razlogom. "Ferrari se je za letošnjo sezono konkretno potrudil, sploh v pogledu teže dirkalnika," pravi Gary Anderson, tehnični strokovnjak kolegov iz Motorsport-Total.com.
Po njegovi oceni, Scuderia z mat barvo prihrani okrog 3 kilograme teže. "Ker je finalna barva mat," razloži Anderson in se pri tem naveže na dejstvo, da sijajni lak tehta več. Verjetno bi bilo mogoče še več, toda zato bi se moral Ferrari odreči svoje karakteristične rdeče barve. "Najbolj idealna bi bila črna mat barva," doda Anderson.
Na ta trik z modnim in učinkovitim izgledom so pred leti prišli tudi pri Red Bullu z Adrianom Neweyem na čelu. Novi RB15 je znova v temno modri mat barvi. Renault je že leta 2016 eksperimentiral s posebno rumeno barvo, vendar so se raje odločili za sijajno barvo.
V težko kategorijo v pogledu barve pa po mnenju Andersona spada "Pink Panther" dirkalnik ekipe Racing Point. "Dirkalnik je lep, vendar za to lepoto je potrebno prekleto veliko barve," pravi Anderson in se pri tem spomni svojega časa pri ekipi Jordan, kjer si bili dirkalniki vedno pobarvani v zelo močni rumeni barvi. "Takrat smo za dirkalnik potrebovali sedem kilogramov barve. To pa je zelo veliko."
Zagotovo pa ne bi ustrezalo Ferrarijevi filozofiji, da bi za optiko žrtvovali zmogljivost. Kajti na dirkalniku ne najdemo skoraj ničesar, kar ne bi bilo usmerjeno v učinkovitost. "Tudi tako imenovani Airbox. Očitno so spoznali, da lahko preko stranskih zabojev dovajajo dovolj zraka." Za ta namen so zmanjšali in zožili zgornji vhod odprtine za dovod zraka. Ta ima sedaj ugodno aerodinamično trikotno obliko in ne več ovalno silhueto iz preteklih let. Pri tem ukrepu je verjetno prav tako šlo za porazdelitev teže, kajti oblikovalci se nenehno trudijo, da kar se daj največ teže namestijo pod težiščem dirkalnika – za boljšo vodljivost le-tega.
Anderson še poudarja, da se vsekakor izplača, pri domnevni nepomembnih standardnih delih iskati prihranek na teži. "Če bi vsak vijak v dirkalniku F1 skrajšali le za milimeter, bi lahko prihranili vsaj 1,5 kilograma."