Prvič sem stal ob njem pred 45 leti, v soboto 17.avgusta 1974 na F1 VN Avstrije, teden dni pred mojo poroko.
na Googlu
Čisto slučajno, šel je mimo mene s sobotnega treninga. Od takrat je imel Niki posebno mesto v mojem življenju. Pred dvema letoma, 19. julija 2017 sem ga še zadnjič srečal v živo.
Na dirke F1 nosim s sabo že zelo staro kapo od Senne in prosil sem ga, če mi jo podpiše s svojim avtogramom.
"Na Ayrtonovo kapo pa se bom res, sicer se smem zdaj podpisovat samo na mercedesa..." je rekel.
Minutko, dve sva še poklepetala, tudi o mojem spominu nanj, ko jih jih je imel 25, jaz pa 20 let.

Gledal sem za njim, ko je odhajal, in ta prizor bom zdaj ohranjal kot svoj spomin na človeka, ki se je vedno boril in ki se je po vsakem padcu vedno znova in znova pobral.
(In še sam ne vem zakaj sem pred tednom dni zamenjal sliko svojega FB profila prav s tole na vrhu....)
Niki, počivaj v miru.