Srečali smo 65-letnega domačina, ki upa, da bo pred smrtjo srečal svojega dirkaškega idola – Daniela Ricciarda.
na Googlu
Harald Hubmann je domačin iz Spielberga, ki je s 25 leti konec 70-ih emigriral v Avstralijo in dolga leta deloval kot stevard na Qantasovih letalih. Po upokojitvi se je vrnil v rodno Avstrijo in potem zbolel na pljučih in še lani podobno kot Lauda čakal na presaditev pljuč, vmes pa se mu je zgodil še rak in kot tak ne pride več v poštev za presaditev.
A ob vsej bolezni, s sabo tovori tudi kisik, ima še vedno veliko veselje spremljati F1, povedal nam je kar nekaj zgodb o tem, kako je kot stevard klepetal z dirkači na poti iz Suzuke v Adelaide, ko je bila to še zadnja dirka sezone. Tudi na dirkališču ga poznajo vsi, saj ne zamudi nobenega dirkaškega dogodka na Red Bull ringu.
Sinova in vnuki še vedno živjo v Perthu, od koder je tudi Ricciardo in ko govori o njem, dobi kar solzne oči.
»Tako prijazen mladenič kot je, upam, da bo kmalu spet zmagoval.«
Njegove sanje so, da bi vsaj enkrat srečal avstralskega dirkača, saj pravi, da ga mogoče prihodnje leto sploh ne bo več. In spet ga oblijejo solze.
»Veliko bi mi pomenilo že, če me lahko pokliče za 10 sekund, da slišim njegov glas, če bi ga lahko srečal v živo, pa bi doživel vse.«
Zdaj upamo, da bo tudi z našo pomočjo Renaultov PR oddelek uspel urediti za Haralda, da se vsaj za nekaj trenutkov sreča s svojim idolom, o zgodbi pa bomo seveda poročali.