Tretjina britanskih voznikov raje izbere daljšo pot, kot da bi se peljala po ozkih podeželskih cestah.
na Googlu
Raziskava, ki jo je britanska organizacija RAC Foundation izvedla med 2000 vozniki, je pokazala, da se kar 58 odstotkom voznikov zdi vožnja po podeželskih cestah stresna. Med vozniki, ki živijo v urbanih območjih, je ta delež še višji in znaša kar 76 odstotkov. Največ skrbi jim povzroča možnost srečanja z drugimi vozili na ozkih odsekih, bojijo pa se tudi čelnega trčenja z nasproti vozečim avtom.
Skoraj polovico (45 odstotkov) sodelujočih skrbi, da bi morali ob srečanju z drugim avtom voziti vzvratno do primernega mesta za umik, 44 odstotkov pa se boji, da ne bi mogli prehiteti traktorja. 37 odstotkov vprašanih je povedalo, da jih skrbi odločanje, kdo mora ob srečanju zapeljati vzvratno, deset odstotkov pa je priznalo, da so se zaradi tega že kdaj zapletli v spor.
Zaradi vseh naštetih skrbi in strahov so vozniki pripravljeni prepotovati tudi znatno daljše razdalje, da bi se izognili bližnjicam po podeželskih cestah. V povprečju so pripravljeni svoje potovanje podaljšati za 26 kilometrov in za 25 minut. Meščanom predstavljajo podeželske ceste še hujši stres in kar 27 odstotkov je povedalo, da se dosledno držijo širokih cest. K svojemu potovanju zato rade volje dodajo v povprečju 37 kilometrov in 30 minut.
V poletni gneči v smeri turističnih destinacij se kljub tesnobi vozniki vendarle odločajo za alternativne poti. Zanje ima Simon Williams iz RAC Foundation nasvet: »Vozniki, ki jim je nelagodno voziti po podeželskih cestah, naj svoje potovanje temeljito načrtujejo. Hitrost vožnje naj prilagodijo cesti, četudi je omejitev višja. Prav tako naj se ne zanašajo preveč na navigacijo. Zaviti z glavne ceste se morda zdi dobra zamisel, ki nam bo prihranila nekaj minut, lahko pa obenem pomeni cesto polno traktorjev, ki jih zaradi nasproti vozečih avtomobilov ne bomo mogli takoj prehiteti in prednost bo hitro izgubljena.«