Valtteri Bottas je v Formuli 1 prisoten že 10 let. V začetku kariere se je spopadal z depresijo in težavami v duševnem zdravju.
na Googlu
Najtežje je bilo leta 2014. »Vkrcaval sem se na letalo in takratno dekle mi je reklo 'upam, da bo vse v redu,' jaz pa sem odvrnil 'pa kaj, če strmoglavimo? Bom vsaj rešen,'« pripoveduje Finec o najmračnejšem obdobju svoje kariere. »Takšne misli, da ni nič več pomembno, so bile vse pogostejše.«
Težave so se pojavile v času, ko so morali dirkači še zelo paziti na svojo težo. »To mi je malce ušlo iz rok,« pojasnjuje 32-letnik. »Dvakrat na dan sem stal na tehtnici, zjutraj in zvečer, številka pa je morala biti vse nižja.«
Toda izvor težav je bil drugje. Najprej so se odražale na fizičnem počutju. »Zelo hitro sem se utrudil. Nato so se pojavile težave s spanjem. Šele za tem so se pojavile psihične težave. Na neki točki me je dekle vprašalo, ali ne bi bilo smiselno poiskati pomoč. Rekla je, da sem se spremenil, da sem le še senca tega, kar sem bil nekoč. Ničesar več nisem čutil.«
Nanj je močno vplivala tudi smrt Julesa Bianchija. »Znašel sem se v megli in potreboval sem dve leti, da sem si opomogel.« Razmišljal je celo, da bi prenehal s Formulo 1. »Zmanjkalo mi je energije. Vse moje življenje se je vrtelo le okoli Formule 1.« S pomočjo psihologa se je ponovno vrnil v svojo staro formo. »Korak za korakom se izboljšujem.«