Dinamika obnavljanja in gradnja novih delov avtocest v Sloveniji tudi v letu 2020 ne pojenja. Za nove projekte bodo pri Darsu namenili 74 milijonov evrov, še enkrat toliko pa za obnove.
na Googlu
Letošnje leto bo v znamenju visokega jubileja, saj mineva natanko pol stoletja odkar v Sloveniji dobili v uporabo prvo avtocesto. Zgodilo se je decembra leta 1972, ko so med Vrhniko in Postojno odprli 32 kilometrov dolg odsek, ki so ga gradili dve leti in sedem mesecev. Danes, petdeset let kasneje, ima Slovenija zgrajen 623-kilometrski avtocestni križ, tega pa dnevno prevozi nekaj več kot 50 tisoč vozil. In ker je avtocestno infrastrukturo potrebno nenehno obnavljati, so pri Darsu napovedali, da bodo tudi letos, tako kot lani, obnovili med 50 in 70 kilometri vozišč. Načrtujejo obnovo zahtevnih odsekov med Dramljami in Slovenskimi Konjicami ter odseka Vransko–Trojane. Prav tako je v izdelavi projekt izgradnje novega viadukta Dolgi most.

Veliko poudarka bo namenjenega predvsem varnosti in pretočnosti prometa. V letošnjem letu se bo začela gradnja tretjega voznega pasu na štajerski vpadnici in sicer na način, da bo odstavni pas preuredili v klasični prometni pas. Prvo fazo preureditve, od Šentjakoba do Zadobrove, bi lahko začeli graditi že jeseni. Podobno se načrtuje tudi na vpadnici iz Primorske, le da je v tem primeru projekt še v začetni fazi zbiranja dokumentacije. Del dolenjske avtoceste, na območju klanca Višnja gora, bodo opremili z LED svetili za primer megle, na vpadnicah v Ljubljano in štirih razcepih na ljubljanski avtocestni obvoznici (Koseze, Kozarje, Malence in Zadobrova) pa je predvidena postavitev 15 novih portalov SPS in 13 kompletov spremenljivih prometnih znakov ob vozišču. Vse z namenom, da bi ob prometnih konicah, pravilno obveščali in usmerjali voznike.

Velik poudarek pa bo letos tudi na varnosti. Skupaj s policijo in prometnimi strokovnjaki, so sestavili seznam kritičnih odsekov, kjer se bo v prihodnje nameščalo sisteme za sekcijsko merjenje hitrosti. Teh je kar devet, a v letošnjem letu si želijo vzpostaviti meritev vsaj na treh odsekih. Najbolj kritični odseki so Trojane, kjer bo sistem zdaj deloval v obe smeri, enega pa bodo postavili na dolenjsko avtocesto, na višnjegorskem klancu, v smeri Novega Mesta.

Najpomembnejši investiciji na področju sta nadaljevanje izgradnje druge cevi predora Karavanke in severnega dela tretje razvojne osi, med Velenjem in Slovenj Gradcem. V gradnji sta dva sklopa na odseku Velenje–Slovenj Gradec (Gaberke in Jenina). Letos načrtujejo na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem pričetek gradnje na štirih novih sklopih: Velunja, Škale, Konovo in Škalsko jezero. Zapleta pa se pri projektu za južni del tretje osi, na petkilometrskem odseku med priključkoma Novo mesto vzhod in Osredek (Revoz). Gradbeno dovoljenje je bilo izdano oktobra lani, a je bila vložena tožba na upravno sodišče, kar pomeni zamik predvidenega začetka del, ki je bil načrtovan v začetku letošnje pomladi.

Kar se tiče druge cevi karavanškega predora, pri Darsu pravijo, da gradnja napreduje po načrtih. Doslej je bilo izkopanih 1656 m vzhodne cevi predora Karavanke (skupno je predor dolg 3446 m), dokončanje izkopa pa je predvideno v 2023. Ko bo nova cev nared za promet (leto 2025) bodo istočasno začeli s prenovo prve cevi, ki bo trajala predvidoma dve leti.