Popolna elektrifikacija avtomobilov se zdi neizbežna. Proizvajalci vse več vlagajo v tehnologijo in napovedujejo prehod celotne flote na elektriko, nekateri navajajo celo datume, kdaj nameravajo to doseči. Izvršni direktor Stellantisa Carlos Tavares pa opozarja, da vzrok hitenja ni v proizvajalcih samih, pač pa v politiki, kar lahko privede do težav.
na Googlu
Tavares pojasnjuje, da bi lahko neizprosnost evropske prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem od leta 2035 dalje ustvarila družbeno tveganje. Določitev roka namreč sili proizvajalce avtomobilov k prehitremu preoblikovanju tovarn in dobavnih verig. Pred tem je obljubil, da Stelllantis ne bo zaprl nobene evropske tovarne, je pa tudi opozoril, da bo koncern moral ostati konkurenčen.
Dodaja še, da obstajajo učinkovitejši, hitrejši in cenejši načini za zmanjšanje emisij CO2 od brezpogojne elektrifikacije. Električni avto kompenzira svoj ogljični odtis šele po 70.000 prevoženih kilometrih. Hibridna vozila bi tako lahko občutno zmanjšala emisije, hkrati pa bi bila cenejša tako za kupce kot za proizvajalce.
Stellantis je lani napovedal, da bo do leta 2025 v električna vozila vložil več kot 30 milijard, pri čemer namerava popolnoma električna vozila ponuditi vseh 14 znamk v portfelju. Načrt elektrifikacije podjetja je vključeval uvedbo 20 elektrificiranih modelov do konca leta 2023, nekatere znamke, kot sta Alfa Romeo in Lancia, pa naj bi postale močno elektrificirane že z letom 2027.
Stellantis bo objavil 1. marca objavil nov dolgoročni strateški načrt, v katerem bodo natančneje opredeljeni načrti glede elektrifikacije in razvoja novih pogonskih tehnologij.