Mercedes je bil ekipa, ki je imela največ težav s tem poskakovanjem, a so problem do Madžarske že povsem odpravili, vseeno pa je ubijanje Hamiltona z 20g poskoki v Bakuju pri FIA sprožilo rdeč alarm in v imenu varnosti se bo zgodilo nekaj sprememb. Velik del ekip je bil proti, na koncu je prišlo do kompromisov.

FIA je želela dvigniti rob dna dirkalnikov za 25 milimetrov, vendar je po protestih ekip, ki s tem niso imele problemov, pristala na 15 milimetrov. Z dvignjenimi robovi je težje ustvariti ali bolje reči, zatesniti zadnji del venturijevega kanala v dnu. Venturijev kanal je so vdolbine na dnu dirkalnika, ki generirajo pritisk k tlom, tako da pospešijo zrak pod dirkalnikom in pri tem ustvarijo območje zmanjšanega tlaka, znano kot Venturijev efekt.

Najožji del kanala je "grlo", kjer se tudi začne zmanjševanje tlaka in pospeševanje pretoka zraka. Ta del je lociran na zadnjem delu kanala, tik za mestom, kjer sedi dirkač. Hitrost pretoka raste eksponentno v zadnjih nekaj milimetrih prostora med grlom in tlemi. V nekem trenutku lahko ta razlika postane premajhna in pretko se ustavi. FIA bi rada dvignila ta del z grlom in naredila dirkalnik manj občutljiv za dinamične spremembe odmika od tal. Prav tako bi radi s testiranjem upogibanja dna skupaj z dvignjenimi robovi dosegli, da dno ne bi moglo povsem zatesniti pretoka pod avtomobilom.

Zato bodo od Spaja dalje merili vertikalne pospeške s senzorji, ki so bili v osnovi vgrjeni za merjenje pojemka ob nesrečah. Ti bodo imeli do konca letošnje sezone dvojno vlogo, spremembe pravil pa za 2023 zahtevajo posebej temu namenjene senzorje za natančnejše merjenje.

Spremembe mora potrditi še Svetovni Motošportni konzilij (WMSC) in še niso dokončne, Ko bodo, bodo obvezne za naslednjo sezono in nadgradnja obstoječe tehnične direktive z vertikalnim merjenjem od Belgije do konca sezone. FIA bo tu merila vertikalne sile na dirkalnik in tudi obrabo spodnje plošče, s čemer bi se radi izognili efektu upogibanja dna, ki naj bi ga izkoriščala Red Bull in Ferrari.