Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje. To vse bolj spoznava Elon Musk, ki si je uspešno ustvaril sloves tiranskega delodajalca, ki mu zaposleni bežijo kot podgane s potapljajoče se ladje. In ne govorimo le o Twitterju, podobne težave ima s svojo nemško tovarno Tesla.
na Googlu
Medtem ko so ameriški delavci nekoliko bolj vajeni sužnjelastniškega načina dela, se v Nemčiji zavedajo svojih pravic. Vir iz berlinske tovarne, ki je v strahu pred izgubo službe želel ostati anonimen, je situacijo v evropski tovarni opisal kot »popoln kaos« in povedal, da je več uslužbencev v bolniškem staležu dlje, kot so bili prisotni na delovnem mestu. Delovna mesta se niso zapolnila, pač pa se je število prostih delovnih mest od junija celo podvojilo. Od predvidenih 12.000 delavcev jih je v berlinsko tovarno Musku uspelo zvabiti le 7.000, kar negativno vpliva na produktivnost. Do konca leta naj bi tovarna tedensko proizvajala po 5.000 Modelov Y, toda v oktobru je bila ta številka pol manjša, tedensko je iz tovarne prišlo po 2.000 primerkov, s čimer je nemška tovarna bistveno manj uspešna od ostalih Teslinih enot. Šanghajska tovarna, za primerjavo, je mejnik 20.000 proizvedenih avtomobilov dosegla v komaj 100 dneh, v Teksasu so za enako količino potrebovali 151 dni, v Berlinu pa so do te številke prilezli šele po 187 dneh.
Ena izmed Teslinih največjih težav je to, da so za delavce manj privlačni od ostalih proizvajalcev. Nemški sindikat kovinarske industrije IG Metall navaja, da Tesla plačuje delavcem v povprečju 20 odstotkov manj kot drugi podobni delodajalci, kar je velika ovira v regiji, kjer je služb dovolj. »Povsod je pomanjkanje kvalificiranih delavcev,« je povedal Holger Bonin, raziskovalni direktor z Inštituta za ekonomijo dela v Bonnu. »Vsak, ki ga je možno zaposliti na določenem delovnem mestu, že ima službo, zato je nova delovna mesta zelo težko zapolniti.«
Elon Musk jih je poskušal zapolniti z iskanjem delavcev v ostalih evropskih državah, med drugim tudi v Sloveniji, a brez posebnega uspeha, saj očitno tudi slovenski delavci niso dovolj obupani, da bi pristali na katastrofalne pogoje dela. Delavci, ki jih je družba vendarle uspela privabiti, pa ne ostajajo dolgo. Uslužbenci, ki so zapustili podjetje, so kot razlog za svojo odločitev navedli neizkušenost vodstva ter nenadne spremembe delovnega časa, kar je bilo številnim dovolj za odločitev, da najdejo delo drugje.