Za Nurburgring Nordschleife velja, da so tam lahko zares hitri le domačini, kos naj jim ne bi bili niti nekateri profesionalci. »Želel sem dokazati nasprotno,« pripoveduje Wolff. »Niki Lauda, ki je prav tam doživel hudo nesrečo, mi je rekel, naj ne bom neumen, saj nikomur ni mar za čas na Nordschleife. Opozoril me je, da se lahko ubijem.«

Takrat 37-letni Wolff ga ni poslušal in se je vseeno lotil podviga. Med enim izmed trening krogov je celo neuradno dosegel boljši čas od rekorda. »Toda avto ni bil stabilen, nekaj ni bilo prav, gume niso bile dovolj dobre za tolikšen downforce.« Vse to ga ni odvrnilo, pa bi bilo bolje, če bi odnehal.

»Ko sem poskusil postaviti rekord, sem začel krog in začutil, da je nekaj narobe. Takrat sem spoznal, da bi moral biti profesionalec in prekiniti krog ter se vrniti v bokse.« Tega ni storil, zato se je njegov poskus končal slabo. Trčil je v ograjo s hitrostjo okoli 190 km/h, njegov dirkalnik pa se je nekajkrat zakotalil, preden se je po 350 metrih ustavil.

»Hudo sem bil poškodovan, vendar sem nagonsko zlezel iz dirkalnika. Našli so me za ograjo v travi, s čelado na glavi. Mislil sem, da sem mrtev,« pripoveduje Wolff, ki se trenutka nesreče ne spomni. »Pomislil sem, če se bo to končalo tako, da bom ostal paraliziran, je bila to res najbolj neumna zamisel v mojem življenju.«

»Spomnim sem, da so me odpeljali v bolnišnico na magnetno resonanco. Bolničarki sem rekel: 'Samo recite mi, da je vse v redu s hrbtenico.' Nato sem čakal 15 minut na izvid in to je bilo pošatne četrt ure. Ko je prišel izvid, mi je zdravnik povedal, da imam nekaj zlomov, hrbtenjača pa je ostala nepoškodovana. In v tistem trenutku sem si rekel – nikoli več tekmovalnega dirkanja.«