Podatki o porabi goriva, ki jih navajajo proizvajalci avtomobilov, se praviloma nekoliko razlikujejo od dejanske porabe, ki jo dosegajo kupci in lastniki v realnosti. Zadnje raziskave pa kažejo, da je ta razlika vse večja.
na Googlu
Raziskovalna organizacija International Council on Clean Transportation (ICCT) je v nedavno objavljeni študiji predstavila podatke o porabi avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem v letu 2022. V Nemčiji so avtomobili predlani v realnih razmerah porabili 14 odstotkov več bencina ali dizla na prevožen kilometer kot naj bi glede na tovarniške podatke po meritvah WLTP. Prav tako so izpustili 14 odstotkov več CO2. V letu 2018 je bila razlika med uradno in dejansko porabo nižja in je znašala 8 odstotkov.
Z meritvami WLTP bi moral biti podatek o porabi bolj realen, a se to očitno ni zgodilo. Poleg uradnih podatkov o porabi, ki jih je zbrala Evropska agencija za okolje, temelji analiza na evidenci porabe goriva, ki so jo vozniki zabeležili med vsakodnevno vožnjo prek portala Spritmonitor.de. Podatke je prispevalo več kot 160.000 vozil.
Znamke s posebno visokimi vrednostmi so Opel, Hyundai, Ford in Seat. Pri Mercedes-Benzu, Volkswagnu, BMW-ju in Audiju je bila dejanska poraba bližje navedeni. V starem testnem ciklu NEDC je bilo ravno obratno: Audi je porabil veliko več od uradnih številk, Opel in Hyundai pa sta imela najmanjšo razliko.
Evropska komisija je zdaj vzpostavila svojo metodo za preprečevanje goljufij: od leta 2021 morajo proizvajalci v nove avtomobile vgraditi merilne naprave, ki pooblaščenim državnim organom samodejno sporočajo dejansko porabo. Vendar pa podatki iz tega spremljanja vozil niso javno dostopni in jih je mogoče smiselno analizirati šele po večletni zamudi. Prvo začasno stanje, ki ga je EU objavila novembra 2023, je ugotovilo še večjo razliko med uradnimi in dejanskimi podatki ICCT in sicer 22 odstotkov.