Med zadnjim točenjem goriva na eni od Petrolovih črpalk v Sloveniji smo na točilnih ročkah opazili rahlo nenavadno sporočilo. Seveda ne gre za klasično zakupljeno promocijsko sporočilo nekega podjetja, ki oglašuje svoj izdelek, pač pa za predstavitev Petrolovih dejstev okrog delitve zaslužka pri prodanemu litru goriva.
na Googlu
Zgodba, koliko pobere država in koliko naftni trgovec, ima dolgo zgodovino. Povsem jasno je, da je obdavčitev pogonskih goriv najlažji zaslužek za državo, ker so prevozna sredstva naš način življenja. Pa naj gre za užitek ali za delovne procese. Vse višja obdavčitev je želja vsake vlade – leve ali desne. A se je očitno v zadnjih nekaj mesecih zgodba okrog marž precej zaostrila, saj takšnih potez državnega podjetja nismo vajeni.
Pred nekaj dnevi je v javnost prišlo pismo zaposlenih, v katerem so ti začeli opozarjati na težke razmere zaradi omejenih marž s strani vlade. V javnem pismu predsedniku vlade in nekaterim ministrom so med drugim zapisali: »Poudarjamo, da marža naftnih trgovcev predstavlja le pet odstotkov v strukturi končne maloprodajne cene, medtem ko davki in dajatve predstavljajo več kot 50 odstotkov končne cene in so se v zadnjem obdobju občutno povečali. V zadnjem letu in pol so se dajatve, ki jih pobere država, zvišale za skoraj 30 odstotkov, marže pa so se znižale za več kot 20 odstotkov. Marže pri naftnih derivatih ne pokrivajo stroškov poslovanja in so skoraj trikrat nižje od povprečja v Evropski uniji. Stroški podjetja rastejo, marže se nižajo, tu ni logike.«

Da gre za usklajeno akcijo zaposlenih in vodstva Petrola, kaže tudi dejstvo, da so isti dan objavili še sporočilo za javnost, kjer prikažejo, kako se razdeljuje cena 1 litra goriva. Zapisali so, da so primerjali ceno 1 litra bencina, ki so jo kupci plačali 15. maja 2024 in ceno, ki so jo plačali 1. januarja 2023. 52 odstotkov plačanega zneska v obliki dajatev prejme država, kar pomeni, da od 1 litra bencina trenutno prejmejo 0,805 €, kar 33 odstotkov več kot v 2023. Preostalih 43 odstotkov predstavlja nabavno vrednost bencina na trgu. Zaključijo, da od prodaje litra goriva prejmejo zgolj 5 odstotkov, kar je 0,079 evra oziroma 20 odstotkov manj kot lani.
In kako je dejansko sestavljena cena posameznega naftnega derivata:
- prodajna cena brez dajatev
- okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (CO2 takse),
- prispevek za energetsko učinkovitost (prispevek URE),
- prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (prispevek OVE+SPTE)
- trošarine
- davek na dodano vrednost (DDV), ki se obračuna na vse prejšnje postavke