Sodobni avtomobilski trg se zdi popolnoma obseden s športnimi terenci (SUV), ki so z leti skoraj v celoti izrinili klasične družinske enoprostorce. Vendar pa za voznike in družine, ki na prvo mesto postavljajo neizprosno uporabnost, prilagodljivost in radodarnost s prostorom, obstaja še ena, nadvse smiselna alternativa: osebni avtomobili, izpeljani iz lahkih dostavnikov in v tem specifičnem razredu je Citroen Berlingo pravzaprav prava ikona ter vsekakor eden izmed pionirjev.

Kljub temu, da njegove dostavniške korenine seveda niso nobena skrivnost in škatlasta oblika karoserije vsekakor narekuje nekatere estetske kompromise, se je Berlingo iz generacije v generacijo  razvil v tako izpopolnjeno in udobno vozilo, da mu oznaka »kombi« pravzaprav dela krivico. V resnici gre za izjemno premišljeno zasnovan osebni avtomobil, ki kupcem ponuja tisto, česar v marsikaterem modnem križancu močno primanjkuje – tisto brezkompromisno praktičnost. No, tokrat smo preverili smo, kako se v praksi odreže novi dizelsko gnani galski prostornež.

Testni Berlingo je bil opremljen z najvišjim paketom opreme Max, ki poskrbi, da se avtomobil otrese svoje gole utilitarnosti in prevzame nekaj pustolovskega SUV-jevskega pridiha. Z malenkost dvignjenim podvozjem, zaščitnimi obrobami odbijačev in oranžnimi karoserijskimi poudarki deluje precej bolj privlačno. K temu pripomorejo še 17-palčna črno-srebrna lita platišča Spin, svetleče črna ohišja ogledal in strešne sani ter močno zatemnjena zadnja stekla. Odlična in izjemno praktična rešitev za tesna parkirišča je tudi ločeno odpiranje stekla na masivnih prtljažnih vratih, ki vas reši takrat, ko preprosto nimate prostora za odpiranje celotnih vrat.

V kabini vas pričaka značilen galski šarm. Zelena, gumirana armaturna plošča in vratne obloge se odlično ujemajo s prešitimi sedeži, ki jih v sedalnem delu popestri rdeč vsadek, povsem na vrhu pa še lep kos sivine. Vzdušje je takšno, da si zlahka predstavljate vonj provansalskih začimb in sivke. Na testu smo tokrat gostili krajšo, petsedežno različico (M), ki pa je, ne glede na konfekcijsko številko, pravi prostorski čudež. Prtljažnik namreč že v osnovi pogoltne ogromnih 775 litrov (do višine oken). S tremi ločenimi zadnjimi sedeži, ki se zložijo v ravno dno, in preklopnim sovoznikovim sedežem pa ta volumen naraste na kombijevskih 3.500 litrov. Sam postopek zlaganja je preprost, je pa odstranjevanje naslona za roko na sovoznikovem sedežu nerodno in zahteva nekaj rokoborskih spretnosti. Piko na i družinski uporabnosti dodaja opcijska panoramska streha, učeno poimenovana Modutop (doplačilo 900 EUR), z dodatnimi omaricami pod stropom.

Pod kratkim pokrovom se skriva 1,5-litrski dizelski motor BlueHDi s 130 konjskimi močmi, učinkovito povezan z 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom, kar je še ena v nizu stvari, ki jih tale Berlingo pač dela drugače. Resda je Berlingo tudi v električni izvedbi, a bencinskega motorja pri omenjenem modelu v aktualni generaciji (še) ni na voljo. Čeprav podatek o pospešku do stotice v enajstih sekundah in najvišji hitrosti 183 km/h ne zveni razburljivo, avto v praksi deluje nadvse poskočno, hkrati pa se tudi v mestu počuti povsem domače. Ob polnem pospeševanju je dizel malce glasen, tu se morda še najbolj vidi njegovo dostavniško poreklo, a pri potovalni hitrosti se hitro umiri in ponuja sproščeno vožnjo.

Glede voznih lastnosti… Seveda že v štartu ne gre pričakovati, da bi se Berlingo peljal kot športnik, a zaradi nizkega težišča vseeno preseneti, kako malo se nagiba v ovinkih. Deluje suvereno, stabilno in zvesto drži smer, ki jo z volanom drži voznik. Še največja zamera leti na izjemno agresiven sistem start-stop, ki v počasnem mestnem prometu prehitro in preveč sunkovito ugasne motor. Delna rešitev je uporaba radarskega tempomata, ki pa ima občasno svoje muhe z »izgubljanjem« vozil pred seboj.

Kombinacija močnejšega dizla in samodejnega menjalnika po tovarniških podatkih obljublja porabo med 5,6 in 6,3 litra dizelskega goriva na sto prevoženih kilometrov. Naše ugotovitve tekom testa to potrjujejo. S porabo, ki se je tekom testa gibala pri 6,5 l/100 km, ob bolj umirjeni vožnji pa se je mogoče brez težav spustiti tudi pot šest litrov na sto prevoženih kilometrov, tako da se Berlingo izkaže kot zelo ekonomičen potovalnik, ki obzirno ravna z družinskim proračunom.

Kadar je treba peljati zajeten kos pohištva ali vso kramo, ki jo potrebujete na družinskem potovanju, Berlingo z veseljem razkrije, da ima v genih dostavno vozilo, in tega mu nikakor ne moremo šteti kot hendikep. Njegova največja prednost je namreč ravno neprekosljiva preprostost, s katero se iz ogromnega tovornega prostora prelevi nazaj v presenetljivo udoben in šarmanten MPV. Kot srednje velik družinski avtomobil ponuja toliko pametnih rešitev, prostora in udobja, da povsem upravičeno predstavlja nadvse racionalno – in odkrito zabavno – alternativo tipičnim SUV-jem.