Danes ime Aiwa večinoma vzbuja le še nostalgijo. Toda Aiwa ni bila le še ena japonska znamka elektronike. V določenem obdobju je bila eden največjih proizvajalcev avdio opreme na svetu in resen tekmec precej večjim imenom, tudi Sonyju.

Zgodba podjetja se je začela leta 1951 v Tokiu, ko je bilo ustanovljeno podjetje AIKO Denki Sangyo Co., Ltd. Sprva so izdelovali mikrofone. Že leta 1959 se je podjetje preimenovalo v Aiwa Co., Ltd., ime pa je postopoma postalo sinonim za cenovno dostopno, a tehnično precej napredno zabavno elektroniko. V šestdesetih letih je Aiwa začela širiti ponudbo na področje snemalne avdio opreme. Izdelovali so magnetofone, snemalnike trakov in različne hi-fi komponente. Podjetje je raslo precej hitro in se začelo uveljavljati tudi zunaj Japonske.

Pomemben trenutek v zgodovini znamke se je zgodil leta 1969, ko je Sony kupil večinski delež podjetja. Takrat Aiwa sicer še ni izgubila samostojnosti, vendar je postala del širše Sonyjeve strategije. Sony je v Aiwi videl znamko, ki bi lahko nagovarjala nekoliko mlajše kupce in trg cenovno dostopnejše elektronike. Sedemdeseta leta so prinesla velik razcvet hi-fi kulture in Aiwa je bila med podjetji, ki so močno izkoristila ta trend. Njihovi kasetniki in stereo sistemi so postajali vedno bolj priljubljeni, predvsem zaradi razmeroma dobre kakovosti zvoka in nižjih cen v primerjavi z dražjimi konkurenti.

Pravi eksplozivni vzpon pa je prišel v osemdesetih letih. To je bilo obdobje walkmanov, prenosnih stereo naprav in domačih mini stolpov, Aiwa pa je postala eno najbolj prepoznavnih imen tega časa. Podjetje je bilo posebej uspešno pri prenosnih avdio napravah. Njihovi walkmani so pogosto ponujali več funkcij kot konkurenčni modeli – digitalne zaslone, snemanje, bolj poudarjene nizke tone in agresivnejši dizajn. Mnogi uporabniki so Aiwine modele videli kot »kul« alternativo Sonyju. Poleg walkmanov so velik uspeh dosegli tudi mini glasbeni stolpi. V devetdesetih so bili Aiwini sistemi z ogromnimi zvočniki, več CD-ji, dvojnimi kasetniki in grafičnimi izenačevalniki skoraj statusni simbol. Zelo pogosto so ponujali močnejši bas in bolj izrazit videz kot konkurenca, kar je posebej privlačilo mlajšo publiko.

V istem obdobju je Aiwa postala globalna znamka. Podjetje je izdelke prodajalo po vsem svetu, močno pa se je širilo tudi v Evropi, Severni Ameriki in Latinski Ameriki. Toda ravno v času največje popularnosti so se začele pojavljati tudi težave. V devetdesetih je trg zabavne elektronike postal izredno agresiven. Cene so padale, konkurenca iz Južne Koreje in drugih azijskih držav pa je postajala vse močnejša. Aiwa je skušala ostati konkurenčna predvsem z nižjimi cenami in ogromno modeli, vendar je to začelo vplivati na dobičkonosnost. Hkrati se je spreminjal tudi trg. Kasete so začele izgubljati pomen, CD sistemi pa so postopoma postajali manj zanimivi zaradi prihoda računalnikov in digitalne glasbe.

Sony je zato začel vse bolj posegati v upravljanje podjetja. Leta 1991 je Aiwa uradno postala Sonyjeva podružnica, čeprav je še vedno nastopala kot ločena znamka. Konec devetdesetih so finančne težave postale resne. Aiwa je beležila velike izgube, prodaja pa je začela padati. Podjetje je poskušalo vstopiti tudi na področje televizorjev, računalnikov in druge elektronike, vendar brez večjega uspeha. Leta 2002 je Sony popolnoma prevzel podjetje, leto pozneje pa je bila znamka praktično ukinjena. Nekaj časa so pod imenom Aiwa sicer še prodajali določene izdelke, vendar je šlo predvsem za cenejšo elektroniko in ne več za razvoj lastnih kultnih naprav.

Po uradnem izginotju znamke je ime Aiwa več let praktično mirovalo. Nato je leta 2017 japonsko podjetje Towada Audio ponovno pridobilo pravice za uporabo znamke na Japonskem. Aiwa se je tako vrnila predvsem z avdio izdelki, slušalkami in manjšimi elektronskimi napravami, vendar brez nekdanjega vpliva in statusa. Danes Aiwa ostaja predvsem simbol neke druge tehnološke dobe. Dobe kaset, CD-jev, analognih gumbov, ogromnih zvočnikov in časov, ko je bil domači glasbeni stolp središče dnevne sobe. Za mnoge je bil prav Aiwa sistem prvi »resen« stik z glasbo, prvi walkman ali prvi občutek, da imaš doma nekaj tehnološko naprednega.

In prav zato se ime Aiwa še danes tako pogosto pojavlja v nostalgičnih pogovorih o zlati dobi zabavne elektronike.