BBC Radio 1 je prvič oddajal 30. septembra 1967 ob sedmih zjutraj. Za mikrofonom je sedel Tony Blackburn, prva v celoti predvajana skladba nove postaje pa je bila Flowers in the Rain skupine The Move. Toda zgodba Radia 1 se je pravzaprav začela nekaj let prej – na morju.

BBC je imel v začetku šestdesetih let precej konservativen odnos do popularne glasbe. Mladi so želeli poslušati Beatle, Rolling Stones, The Who, Kinks in množico drugih novih skupin, časa za sodobno popularno glasbo na BBC pa je bilo malo. V praznino so zato zaplule piratske radijske postaje. 

Ker zasebno komercialno oddajanje iz Velike Britanije ni bilo dovoljeno, so se oddajniki preselili tja, kjer britanska oblast nad njimi ni imela neposrednega nadzora – na morje. Najbolj znan je postal Radio Caroline, ki je začel oddajati leta 1964 z ladje, zasidrane zunaj britanskih teritorialnih voda. Sledili so mu Radio London, Radio 270 in številni drugi. Njihov recept je bil preprost in učinkovit: veliko popularne glasbe, sproščeni voditelji, jingli in precej bolj živahen program od tistega, ki ga je ponujal tradicionalni BBC. Piratske postaje so poslušali milijoni Britancev in njihov uspeh je jasno pokazal, da obstaja ogromno občinstvo za radijski program, namenjen sodobni glasbi.

Britanska oblast nad pojavom ni bila navdušena. Leta 1967 je začel veljati Marine Broadcasting Offences Act, ki je britanskim državljanom močno otežil sodelovanje s postajami na morju. Zakon je posegel v njihovo oskrbovanje, oglaševanje in drugo pomoč iz Velike Britanije, zato je večina piratskih postaj utihnila. Radio Caroline je vztrajal naprej, vendar je bila zlata doba britanskega piratskega radia končana.

BBC je medtem dobro razumel sporočilo, ki so mu ga poslali milijoni poslušalcev. Le nekaj tednov pozneje je ustanovil Radio 1 in pri tem prevzel marsikaj, kar so pred tem uspešno počeli pirati. Še bolj simbolično je bilo, da so v novi BBC-jevi postaji službo dobili tudi nekateri ljudje, ki so prej oddajali z morja. Med njimi je bil Tony Blackburn, ki je pred prihodom na BBC delal za piratska Radio Caroline in Radio London. Prav on je 30. septembra 1967 ob sedmih zjutraj odprl program novega Radia 1. Prva v celoti predvajana plošča je bila Flowers in the Rain skupine The Move, sledila ji je Massachusetts skupine Bee Gees, BBC pa je novo postajo oglaševal kot »The Swinging New Radio Service«.

Uspeh je prišel skoraj takoj. Radio 1 je že v prvem mesecu močno povečal občinstvo programa, iz katerega je deloma nastal, nato pa je postal pomemben del britanske popularne kulture. Sčasoma je odprl vrata tudi glasbi, ki je običajni komercialni radio pogosto ni predvajal. Že dan po začetku oddajanja je bila na programu prva znamenita Peel Session, John Peel pa je v naslednjih desetletjih postal ena najpomembnejših osebnosti britanskega glasbenega radia.

Piratski radio je medtem ostal del britanske kulturne mitologije in prav to obdobje je leta 2009 v precej svobodni in komični obliki obudil film The Boat That Rocked režiserja in scenarista Richarda Curtisa. V glavnih vlogah nastopajo Philip Seymour Hoffman, Bill Nighy, Rhys Ifans, Nick Frost in Kenneth Branagh. Film spremlja izmišljeno piratsko postajo Radio Rock, ki sredi šestdesetih let oddaja z ladje v Severnem morju. Njeni ekscentrični radijski voditelji vrtijo rock'n'roll, medtem ko jih britanska oblast poskuša spraviti z etra. Radio Rock ni resnična postaja in film tudi ni zgodovinska rekonstrukcija Radia Caroline, temveč je Curtis resnične dogodke in kulturo britanskih piratskih postaj uporabil kot izhodišče za izmišljeno zgodbo.

Prav zaradi tega film precej dobro ujame bistvo obdobja: generacijo mladih poslušalcev, ki je hotela poslušati glasbo, ki je uradni radio preprosto ni predvajal dovolj. Resnični pirati so dokazali, da za takšen radio obstaja velikansko občinstvo, britanska država pa jih je nato poskušala spraviti z morja.