Zjutraj 16. oktobra 1962, natanko pred 64 leti, je ameriški predsednik John F. Kennedy prejel novico, ki je svet približala jedrski vojni bolj kot kadar koli prej. Njegov svetovalec za nacionalno varnost McGeorge Bundy ga je ob 8.45 obvestil, da so ameriška izvidniška letala na Kubi odkrila sovjetska raketna oporišča.

Dokazi so izvirali iz fotografij, ki jih je 14. oktobra posnelo izvidniško letalo Lockheed U-2. Analitiki ameriške obveščevalne agencije CIA so na posnetkih prepoznali gradnjo položajev za sovjetske balistične rakete srednjega dosega. Oporišča so nastajala v bližini kraja San Cristóbal, približno 145 kilometrov od ameriške obale. Namestitev takšnega orožja bi Sovjetski zvezi omogočila neposredno ogrožanje velikih delov Združenih držav Amerike. Kennedy je zato nemudoma sklical skupino najpomembnejših svetovalcev, ki je pozneje postala znana kot izvršni odbor Sveta za nacionalno varnost oziroma ExComm.

Predsednik se je znašel pred izjemno težko odločitvijo. Del vojaškega vodstva je zagovarjal takojšnje bombardiranje raketnih oporišč in morebitno invazijo na Kubo. Drugi so opozarjali, da bi takšen napad lahko sprožil neposreden spopad s Sovjetsko zvezo in posledično jedrsko vojno.

Kennedy se je odločil, da bo za zdaj ohranil videz običajnega delovnega dne. Nadaljeval je načrtovane obveznosti, medtem ko so se v ozadju začeli tajni sestanki o možnih odzivih. Ameriška javnost za odkritje sovjetskih raket še ni vedela. Šele 22. oktobra je predsednik v televizijskem nagovoru razkril obstoj raketnih oporišč in napovedal pomorsko blokado Kube, ki jo je ameriška vlada uradno imenovala karantena. Ameriška mornarica je dobila nalogo preprečiti dostavo dodatnega sovjetskega ofenzivnega orožja na otok.

Naslednji dnevi so bili izjemno napeti. Ameriške in sovjetske vojaške sile so bile v povečani pripravljenosti, diplomatski stiki med Washingtonom in Moskvo pa so potekali ob stalni nevarnosti napačne presoje ali nenamernega spopada. Najnevarnejši trenutek je nastopil 27. oktobra, ko je sovjetska protiletalska raketa nad Kubo sestrelila ameriško izvidniško letalo U-2. Pilot Rudolf Anderson je umrl, ameriško vojaško vodstvo pa je znova zahtevalo odločen odgovor.

Kriza se je končala 28. oktobra, ko je sovjetski voditelj Nikita Hruščov pristal na odstranitev raket s Kube v zameno za ameriško zagotovilo, da ne bo izvedla invazije na otok. Del širšega dogovora je bil tudi poznejši umik ameriških raket Jupiter iz Turčije.