Patentna prijava z naslovom Radio Telephone System je bila vložena pri ameriškem patentnem uradu pod številko 403725. Patent je bil pozneje objavljen kot US3906166A, uradno pa je bil podeljen 16. septembra 1975. V dokumentaciji je navedenih osem izumiteljev, med njimi Martin Cooper in John F. Mitchell.

Motorola je v začetku sedemdesetih let razvijala sistem, ki bi uporabnikom omogočil telefonske pogovore brez neposredne povezave z vozilom ali fiksnim telefonskim omrežjem. Dotlej so bili mobilni radijski telefoni večinoma veliki sistemi, nameščeni v avtomobilih, njihov doseg in zmogljivost pa sta bila omejena. Cooper je 3. aprila 1973 na ulici v New Yorku opravil znameniti klic s prototipom ročnega mobilnega telefona Motorola. Naprava je bila precej večja in težja od današnjih telefonov, vendar je pokazala, da je mogoče telefonski pogovor opraviti tudi z napravo, ki jo uporabnik nosi v roki.

Patent, vložen oktobra istega leta, je opisoval tehnične rešitve za takšen radijski telefonski sistem. Pomembno je razlikovati med datumom prve demonstracije, datumom patentne prijave in datumom podelitve patenta, saj gre za tri ločene mejnike.

Do prvega komercialnega ročnega mobilnega telefona je preteklo še približno desetletje. Motorola je model DynaTAC 8000X na ameriškem trgu predstavila leta 1983. Naprava je bila namenjena predvsem poslovnim uporabnikom, saj so bili telefon, naročnina in uporaba mobilnega omrežja zelo dragi.

Patent iz leta 1973 zato ni pomenil začetka množične mobilne telefonije, je pa dokumentiral eno ključnih razvojnih stopenj na poti od avtomobilskih radijskih telefonov do samostojnih ročnih naprav.