Nasin raziskovalni helikopter Dragonfly je opravil doslej najzahtevnejšo simulacijo prvega poleta na Saturnovi luni Titan.
na Googlu
V računalniško ustvarjenem okolju je samostojno preletel sipine, poiskal primerno pristajalno območje in izvedel pristanek, pri čemer je uporabljal strojno opremo, podobno tisti, ki bo nameščena na dejanskem plovilu. Preizkus so izvedli v laboratoriju Johns Hopkins Applied Physics Laboratory v ameriški zvezni državi Maryland. Inženirji so povezali programsko opremo za letenje, navigacijske računalnike in simulirane podatke senzorjev ter preverili, kako bodo posamezni sistemi sodelovali med pristajanjem na Titanu.
Dragonfly bo moral po prihodu do Saturnove lune delovati skoraj povsem samostojno. Zaradi velike oddaljenosti od Zemlje neposredno daljinsko upravljanje ni mogoče, zato mora plovilo samo prepoznati ovire, oceniti primernost terena in izbrati varno mesto za pristanek.
Med simulacijo so uporabili podatke navigacijskih kamer, inercialnih merilnih enot in laserskega sistema lidar. Računalniški sistem je sproti ustvarjal prizore, kakršne bi kamere videle med resničnim poletom. Posamezne slike so nastajale v času od 20 do 70 milisekund, kar ustreza predvidenemu delovanju kamer na Titanu.

»Zanimivo pri prvem poletu je, da bo to naš najzahtevnejši polet,« je povedal Zach Putnam, vodja podsistema za mobilnost pri projektu Dragonfly. Pojasnil je, da bodo med njim uporabljeni vsi letalni senzorji, nameščeni na plovilu.
Preizkus še ni potekal na končni letalni elektroniki Dragonflyja, temveč na namenskem testnem sistemu. Inženirji bodo v prihodnje simulacijo ponovili tudi na dejanski opremi ter preverili odzive na različne okvare in nepredvidene razmere.
Dragonfly naj bi proti Titanu poletel najprej leta 2028, prihod pa je načrtovan za leto 2034. Na Saturnovi luni bo predvidoma tri leta raziskoval površje, atmosfero in kemijske spojine, pomembne za razumevanje nastanka življenja.