Kljub hudim bolečinam in slabemu zdravstvenemu stanju je dokončal predstavo, sedem dni pozneje pa umrl zaradi vnetja potrebušnice.

Harry Houdini, rojen kot Erik Weisz leta 1874 v Budimpešti, je v začetku 20. stoletja postal svetovna zvezda s spektakularnimi pobegi iz lisic, verig, zaprtih zabojev in rezervoarjev z vodo. Njegovi nastopi so temeljili na natančni pripravi, fizični vzdržljivosti in skrbno varovanih tehnikah, s katerimi je ustvarjal vtis nemogočega.

Zadnja predstava je potekala 24. oktobra 1926 v gledališču Garrick v Detroitu. Houdini je bil tedaj že resno bolan, vendar nastopa ni odpovedal. V dneh pred tem se je njegovo zdravstveno stanje hitro slabšalo, med predstavo pa je imel hude bolečine in povišano telesno temperaturo. Po nastopu so ga sprejeli v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili vnetje slepiča in posledično vnetje potrebušnice. Umrl je 31. oktobra 1926, star 52 let. Njegova smrt na noč čarovnic je pozneje še okrepila legende, ki so spremljale njegovo življenje.

S Houdinijevo smrtjo je povezana tudi zgodba o udarcih v trebuh, ki jih je nekaj dni prej prejel med obiskom študenta v Montrealu. Ali so ti neposredno vplivali na razvoj njegove bolezni, ostaja predmet zgodovinskih razprav, zato jih ni mogoče zanesljivo označiti za vzrok smrti.

Houdini je bil poleg odrskih nastopov znan tudi po razkrinkavanju spiritualističnih medijev, ki so trdili, da lahko vzpostavijo stik z mrtvimi. Njegova žena Bess je po njegovi smrti več let sodelovala pri poskusih, da bi se z njim povezala na spiritističnih seansah.

Ob stoletnici zadnjega nastopa Detroit pripravlja spominske dogodke, povezane z njegovim življenjem in zadnjimi dnevi. Houdini ostaja ena najvplivnejših osebnosti v zgodovini iluzionizma.