Propadli evropski projekt - Evropska ustava, ki je nikoli ni bilo - Nostalgija
Evropska ustava, ki je nikoli ni bilo
Propadli evropski projekt
Evropska ustava, ki je nikoli ni bilo
Evropska ustava, ki je nikoli ni bilo

Devetindvajsetega oktobra 2004 so se predstavniki držav članic Evropske unije zbrali v Rimu, v isti palači konservatorjev na Kapitolskem griču, kjer so bile leta 1957 podpisane ustanovne pogodbe Evropske gospodarske skupnosti. Tokrat je bil namen še ambicioznejši: Evropski uniji dati enoten ustavni dokument.

Evropska unija je bila takrat sredi velikih sprememb. Maja 2004 se ji je pridružilo deset novih držav, med njimi tudi Slovenija, s čimer se je število članic povečalo s 15 na 25. Obstoječi sistem odločanja, zasnovan za precej manjšo skupnost, je postajal vse bolj zapleten.

Ustavna pogodba je predvidevala združitev in poenostavitev evropskih pogodb, jasnejšo razdelitev pristojnosti med Unijo in državami članicami ter spremembe načina odločanja v evropskih ustanovah. Med drugim je predvidevala stalnega predsednika Evropskega sveta, evropskega zunanjega ministra in večjo vlogo Evropskega parlamenta.

Pomemben del dokumenta je bila tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ki bi postala pravno zavezujoč del nove ustavne ureditve. Evropska unija naj bi poleg tega dobila enotno pravno osebnost, kar bi poenostavilo njeno nastopanje v mednarodnih odnosih. Slovenija je pogodbo ratificirala že 1. februarja 2005. Državni zbor jo je potrdil z veliko večino, saj je za ratifikacijo glasovalo 79 poslancev, proti pa štirje.

Toda medtem ko so nekatere države pogodbo potrjevale v parlamentih, so se druge odločile za referendume. Odločilen preobrat je prišel 29. maja 2005, ko je ustavno pogodbo na referendumu zavrnilo 54,7 odstotka francoskih volivcev. Le tri dni pozneje, 1. junija, jo je na posvetovalnem referendumu zavrnilo še 61,5 odstotka nizozemskih volivcev. Oba rezultata sta povzročila globoko politično krizo. Evropski voditelji so začasno ustavili proces ratifikacije, pozneje pa je postalo jasno, da pogodba v prvotni obliki ne bo mogla začeti veljati.

Po večletnih pogajanjih so države članice leta 2007 podpisale Lizbonsko pogodbo, ki je prevzela velik del institucionalnih sprememb iz propadle ustavne pogodbe, vendar brez ustavne oblike in nekaterih simbolnih določb. Veljati je začela 1. decembra 2009. Rimski podpis iz oktobra 2004 je tako ostal eden najbolj nenavadnih mejnikov evropskega povezovanja. Petindvajset držav je podpisalo dokument, ki naj bi postal temelj prihodnje Evropske unije, vendar zaradi nasprotovanja volivcev v dveh ustanovnih članicah nikoli ni postal veljavno pravo.

Za dodajanje komentarjev morate biti prijavljeni.
© Copyright 1999-2026 Avtomanija