Grški nanosatelit ERMIS-3 je uspešno vzpostavil lasersko komunikacijsko povezavo z zemeljsko postajo Holomondas. Satelit, ki je velik približno toliko kot manjša škatla, lahko podatke prenaša s hitrostjo 1 Gbit/s, tehnologija pa omogoča tudi bistveno višje hitrosti.
na Googlu
Evropska vesoljska agencija ESA je 2. novembra predstavila uspeh grškega nanosatelita ERMIS-3, ki je prvič vzpostavil optično komunikacijsko povezavo med grškim satelitom v nizki Zemljini orbiti in zemeljsko postajo v Grčiji. Sam preizkus je bil izveden že pred uradno objavo, saj je litovsko podjetje Astrolight prve rezultate predstavilo 8. oktobra. ERMIS-3 je satelit razreda CubeSat velikosti 8U, ki ga je razvila Nacionalna in Kapodistrijska univerza v Atenah. V vesolje je poletel 30. marca letos z raketo Falcon 9 v okviru misije Transporter-16, skupaj s satelitoma ERMIS-1 in ERMIS-2. Vsi trije so del grškega nacionalnega vesoljskega programa, ki ga izvaja ESA.
Najpomembnejši del njegove opreme je laserski komunikacijski terminal ATLAS-1 litovskega podjetja Astrolight. Z njim se satelit povezuje z optično zemeljsko postajo HolOGS-1 na gori Holomondas v severni Grčiji, ki jo je razvila Aristotelova univerza v Solunu. Astrolight je prispeval tudi zemeljsko optično opremo, zato so lahko preizkusili celoten komunikacijski sistem.
Vzpostavitev laserske povezave je bistveno zahtevnejša od običajne radijske komunikacije. Satelit se po orbiti giblje s hitrostjo več kilometrov na sekundo, laserski žarek pa je zelo ozek. Oddajnik in sprejemnik se morata zato izjemno natančno usmeriti drug proti drugemu in ves čas vzdrževati povezavo. Dodatno težavo predstavljajo oblaki in atmosferske motnje. Kljub zahtevnim razmeram sta satelitski in zemeljski terminal prvi optični stik vzpostavila že ob prvem aktivnem preletu po začetku delovanja satelita. Do tretjega preleta je sistem že deloval samodejno, v enem tednu pa je prešel na redno obratovanje z dvema povezavama dnevno, eno podnevi in drugo ponoči.

Trenutna hitrost prenosa podatkov znaša 1 Gbit/s, kar je primerljivo z zelo hitro optično internetno povezavo. Meritve kažejo, da bi sistem ob ustreznih pogojih lahko dosegal hitrosti do 10 Gbit/s. To je posebej pomembno za majhne satelite, ki zaradi omejene velikosti in porabe energije doslej niso mogli uporabljati zmogljivejših komunikacijskih sistemov. ERMIS-3 ima tudi hiperspektralno kamero, s katero bo zbiral podrobne podatke o Zemljinem površju. Ti so uporabni pri spremljanju vegetacije, kmetijskih površin in sprememb v okolju. Eden naslednjih ciljev misije je prav preizkus hitrega prenosa takšnih posnetkov na Zemljo prek laserske povezave.
Pri razvoju je sodelovala tudi ESA, ki je v svojem raziskovalnem centru ESTEC na Nizozemskem opravila okoljske preizkuse satelita in natančno optično poravnavo njegovega komunikacijskega sistema. »Ta dosežek dokazuje, da lahko Evropa z tesnim sodelovanjem industrije, univerz in institucij razvija inovacije svetovnega razreda. Prvič je satelit CubeSat velikosti 8U, ki ga je razvila Univerza v Atenah, vzpostavil neposredno lasersko komunikacijsko povezavo z Zemljo z uporabo miniaturiziranega optičnega terminala podjetja Astrolight,« je povedal Frederic Rouesnel iz ESA.
Grški projekt je del širših evropskih prizadevanj za razvoj optičnih komunikacij v vesolju. Laserski sistemi omogočajo prenos velikih količin podatkov brez uporabe vse bolj zasedenega radiofrekvenčnega spektra, hkrati pa zaradi ozkega žarka omogočajo bolj usmerjene in težje prestrezljive povezave.