Režiser Brian De Palma je z zgodbo o sramežljivem dekletu s telekinetičnimi sposobnostmi ustvaril eno najbolj prepoznavnih grozljivk sedemdesetih let, ki je dobila več nadaljevanj in priredb, najnovejšo tudi v obliki televizijske serije.

Carrie White je šestnajstletno dekle, ki živi pod strogim nadzorom versko fanatične matere Margaret. V šoli je tarča posmeha in poniževanja, doma pa jo čakajo kazni in pridige o grehu. Ko začne odkrivati, da lahko s svojimi mislimi premika predmete, se njeno življenje postopoma spreminja. Vse se konča na šolskem maturantskem plesu, kjer se kruta potegavščina sošolcev spremeni v krvavo katastrofo.

Stephen King je roman Carrie izdal leta 1974. To je bil njegov prvi objavljeni roman, čeprav je pred njim že napisal druga dela. Začetek zgodbe je nastal kot kratka pripoved, ki jo je King sprva zavrgel. Njegova žena Tabitha je iz koša pobrala prve strani in ga prepričala, naj nadaljuje. Knjiga je postala uspešnica, filmske pravice pa so bile prodane kmalu po izidu.

Sissy Spacek je postala Carrie

Za naslovno vlogo je Brian De Palma izbral Sissy Spacek, ki je bila med snemanjem stara 26 let. Igralka se je za avdicijo namenoma pojavila neurejena, z mastnimi lasmi in v starih oblačilih, da bi bila čim bolj podobna nerodni in osamljeni najstnici.

Njeno mater Margaret je odigrala Piper Laurie, ki se je po večletnem premoru vrnila pred kamere. Med mladimi igralci so bili tudi Nancy Allen, Amy Irving, William Katt in John Travolta, za katerega je bila Carrie ena prvih pomembnejših filmskih vlog.

Film je nastal s proračunom približno 1,8 milijona dolarjev, v ameriških kinematografih pa je zaslužil več kot 33 milijonov dolarjev. Kritiki so posebej pohvalili nastopa Spacek in Laurie, ki sta bili obe nominirani za oskarja. To je bil za grozljivko v sedemdesetih letih precej redek dosežek.

Najbolj krvav maturantski ples v zgodovini filma

Najbolj znan prizor filma je nedvomno maturantski ples, na katerem Carrie postane žrtev ponižujoče potegavščine. Ko nanjo zlijejo vedro prašičje krvi, se njene telekinetične sposobnosti sprostijo v uničujočem izbruhu.

De Palma je prizor posnel z značilnimi počasnimi posnetki, razdeljenim zaslonom in nenavadnimi koti kamere. Glasbo je napisal italijanski skladatelj Pino Donaggio, ki je z režiserjem pozneje sodeloval še pri več filmih.

Posebej znamenit je tudi zadnji prizor, v katerem se po navidezno mirnem zaključku zgodi še zadnji šok. Postal je eden najbolj posnemanih zaključkov v zgodovini grozljivk.

Od filma do nove televizijske serije

Uspeh izvirnika je pripeljal do številnih novih različic. Leta 1999 je nastalo nadaljevanje The Rage: Carrie 2, leta 2002 televizijski film z Angelo Bettis, leta 2013 pa nova kinematografska priredba s Chloe Grace Moretz in Julianne Moore.

Ob petdesetletnici je zgodba znova aktualna zaradi nove televizijske priredbe, ki jo je pripravil Mike Flanagan, znan po serijah The Haunting of Hill House, Midnight Mass in The Fall of the House of Usher. Osemdelna serija Carrie je na Prime Video prišla 7. oktobra 2026, naslovno vlogo pa je prevzela Summer H. Howell.

Nova različica se vrača k Kingovemu romanu in zgodbo postavlja v sodobnejše okolje, v katerem so šolsko nasilje, družbena izolacija in pritiski na mladostnike dobili tudi digitalno razsežnost. Margaret White igra Samantha Sloyan, medtem ko je Flanagan prevzel scenaristično in producentsko vodstvo projekta. Izvirna Carrie je leta 1976 pokazala, da grozljivka ne potrebuje velikih pošasti ali nadnaravnih bitij, da bi prestrašila občinstvo. Dovolj so bili osamljena najstnica, krutost okolice in trenutek, ko se nakopičeno ponižanje spremeni v nenadzorovano maščevanje.